Sporočila iz Medjugorja containing 'ustnicami'

«Dragi otroci, po volji svojega Sina in po svoji materinski ljubezni prihajam k vam, svojim otrokom, posebno pa k tistim, ki še niso spoznali ljubezni mojega Sina. Prihajam k vam, ki mislite name, ki me kličete. Vam dajem svojo materinsko ljubezen in nosim blagoslov svojega Sina. Ali imate čista in odprta srca? Ali vidite darove, znamenja moje navzočnosti in ljubezni? Otroci moji, v svojem zemeljskem življenju se ravnajte po mojem zgledu. Moje življenje je bilo bolečina, tišina ter neizmerna vera in zaupanje v nebeškega Očeta. Nič ni slučajno, niti bolečina, niti radost, niti trpljenje, niti ljubezen. Vse to so milosti, ki vam jih deli moj Sin in ki vas vodijo v večno življenje. Moj Sin od vas želi ljubezen in molitev v Njem. Ljubiti in moliti v Njem pomeni – kot mati vas bom učila – moliti v tišini svoje duše, ne pa samo recitirati z ustnicami. To je tudi najmanjša lepa gesta, narejena v imenu mojega Sina, to je potrpežljivost, usmiljenje, sprejemanje bolečin in žrtev, narejena zaradi drugega. Otroci moji, moj Sin vas gleda. Molite, da bi tudi vi videli Njegov obraz in da bi vam mogel biti razodet. Otroci moji, jaz vam razodevam edino in pravo resnico. Molite, da bi jo mogli dojeti in da bi mogli širiti ljubezen in upanje, da bi mogli biti apostoli moje ljubezni. Na poseben način moje materinsko srce ljubi pastirje. Molite za njihove blagoslovljene roke. Hvala vam. »

«Dragi otroci, na vas se obračam kot vaša Mati, Mati pravičnih, Mati tistih, ki ljubijo in trpijo, Mati svetih. Otroci moji, tudi vi ste lahko sveti, to je odvisno od vas. Sveti so tisti, ki neizmerno ljubijo nebeškega Očeta, tisti, ki ga ljubijo nad vse. Zato, otroci moji, vedno si prizadevajte biti boljši. Če si prizadevate biti dobri, morete biti sveti, čeprav o sebi ne mislite tako. Če mislite, da ste dobri, niste ponižni in oholost vas oddaljuje od svetosti. V tem nemirnem svetu, polnem pretenj, bi morale biti vaše roke, apostoli moje ljubezni, iztegnjene v molitvi in usmiljenju. Meni pa, otroci moji, podarjajte rožni venec, rože, ki jih tako ljubim. Moje rože so vaše molitve, izrečene s srcem, ne pa samo zrecitirane z ustnicami. Moje rože so vaša dela molitve, vere in ljubezni. Ko je bil moj Sin majhen, mi je govoril, da bo število mojih otrok veliko in da mi bodo prinašali mnogo rož. Nisem ga razumela! Sedaj vem, da ste vi tisti otroci, ki mi prinašate rože, ko nad vse ljubite mojega Sina, ko molite s srcem, ko pomagate najsiromašnejšim. To so moje rože. To je vera, ki stori, da se vse v življenju dela iz ljubezni, da se ne ve za oholost in da se je vedno pripravljeno odpustiti, nikoli ne soditi, vedno poskušati razumeti svojega brata. Zato, apostoli moje ljubezni, molite za tiste, ki ne znajo ljubiti, za tiste, ki vas ne ljubijo, za tiste, ki so vam storili zlo, za tiste, ki niso spoznali ljubezni mojega Sina. Otroci moji, to želim od vas, ker, pomnite, moliti pomeni ljubiti in odpuščati. Hvala vam! »

«Dragi otroci, kličem vas, da bi bili pogumni, da ne bi omagali, ker tudi najmanjše dobro, in najmanjše znamenje ljubezni premaga vse bolj vidno zlo. Otroci moji, poslušajte me, da bi dobro prevladalo, da bi spoznali ljubezen mojega Sina. To je največja sreča – roke mojega Sina, ki objemajo, Njega, ki ljubi dušo, Njega, ki se je dal za vas in se vedno znova daje v evharistiji, Njega, ki ima besede večnega življenja. Spoznati Njegovo ljubezen in slediti Njegovim stopinjam pomeni imeti bogastvo duhovnosti. To je bogastvo, ki daje dobre občutke in vidi ljubezen in dobroto povsod. Apostoli moje ljubezni, otroci moji, bodite kakor žarki sonca, ki s toploto ljubezni mojega Sina grejejo vse okoli sebe. Otroci moji, svet potrebuje apostole ljubezni, svet potrebuje mnogo molitev, toda molitev, izrečenih s srcem in z dušo, in ne samo izgovorjenih z ustnicami. Otroci moji, težite k svetosti, toda v ponižnosti, v ponižnosti, ki dopušča mojemu Sinu, da po vas dela tisto, kar On želi. Otroci moji, vaše molitve, vaše besede, misli in dejanja, vse to vam odpira ali zapira vrata v nebeško kraljestvo. Moj Sin vam je pokazal pot in vam dal upanje, jaz pa vas tolažim in opogumljam. Ker, otroci moji, jaz sem bila spoznala bolečino, a sem imela vero in upanje. Sedaj imam nagrado življenja v kraljestvu svojega Sina. Zato me poslušajte, imejte pogum in ne omagajte. Hvala vam. »